»Ideja o odstranitvi nutrij z Ljubljanskega barja je stara vsaj pet let, takrat smo se tem namenom pripravljali ekspertizo. Se pravi, da hiške s tem nimajo nobene povezave.«
»Sterilizacija mačke je podoben problem. Organizem se je razvil tako, da bi imel mladiče, mi pa smo se iz neke oportunosti in nestrinjanja s tem, da osebki umirajo, odločili, da se niti ne bodo rodili. Trenutna družbena odtujenost od narave nas zavaja, da se odmikamo od osnovnega zakona narave: da se rodiš, živiš in umreš. Ker ne sprejemamo smrti zaradi svoje bolečine, pomemben je tudi altruizem do drugih organizmov, rešitev vidimo v tem, da se niti ne rodijo.«
»To, da jih ujamemo in spustimo nazaj, ne rešuje invazivnosti – s tem ne nehajo biti v interakciji z drugimi osebki. Da bi jih sterilizirali in zaprli v neka zavetišča ali taborišča, pa tudi ni humano.«
»Pogosto slika, kip ali instalacija potuje iz prostora v prostor – atelje, stanovanje, muzej, depo, prevozno sredstvo, razstavišče, morda spet v atelje ali drugo delavnico.«
»Pričakujemo, da v prihodnje poseganja v populacije ne bomo več reševali z interventnimi zakoni in političnimi pritiski, temveč argumentirano, na strokovnih temeljih, kot je bila večletna uspešna praksa.«